Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom ” Integracija dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar  – možnosti nadomeščanja N iz mineralnih gnojil pri gnojenju naslednje poljščine” se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja, podukrep 16.5: Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.

Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom ” Integracija dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar  – možnosti nadomeščanja N iz mineralnih gnojil pri gnojenju naslednje poljščine” se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja, podukrep 16.5: Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.

Tematika projekta:

Cene mineralnih N gnojil konstantno naraščajo in na mnogih KMG že presegajo še sprejemljive vrednosti za njihovo nabavo. V Sloveniji je, predvsem na poljedelsko usmerjenih KMG brez rejnih živali in uporabe živinskih gnojil ter mešanih KMG z malo rejnih živali oz. živinskih gnojil, nabava mineralnih N gnojil zmanjšana ali pa gnojil ne bodo nabavljali. Projekt preko številnih oblik prenosa znanja v prakso vpeljuje v njivski kolobar dosevke za ozelenitev tal z namenom zmanjševanja potreb po mineralnih N gnojilih pri gnojenju poljščin. V projektu želimo dejansko prikazati, za koliko lahko zmanjšamo uporabo mineralnih N gnojil pri naslednji poljščini, če dosevek (prezimna metuljnica + manjši delež enoletnih neprezimnih rastlin, ki cvetijo v jeseni – facelija, bela gorjušica):

– sejemo v različnih rokih setve (pozno poleti ali v jeseni) za maksimiranje simbiotske vezave N;

– pred setvijo naslednje poljščine v kolobarju, bodisi v celoti zaorjemo in nato opravimo setev, bodisi le pomulčimo in setev poljščine opravimo z minimalno obdelavo tal.

V projektu dejansko ugotavljamo pridelek naslednje poljščine ob zmanjšanem gnojenju ali brez gnojenja z N iz mineralnih gnojil. Težišče projekta je torej v povečevanju proizvodnega potencial njivskih površin ob zmanjšanem vnosu (za polovico ali celo več) N iz mineralnih gnojil. Stalna pokritost poljedelskih površin z rastlinami (tudi preko jesensko-zimskega obdobja, kar nam omogočajo dosevki za prezimno ozelenitev tal) pa zmanjšuje možnost erozije in degradacije tal. Projekt se kompleksno osredotoča še na druge okolijsko zelo aktualne problematike (izpiranje N, simbiotska vezava N, sekvestracija ogljika, …).

Splošni cilji so:

• zmanjševanje potreb po mineralnih N gnojilih pri gnojenju poljščin preko vpeljevanja dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar, kjer bomo določili količino simbiotsko vezanega in akumuliranega N ter količino hranil dostopnih naslednji poljščini po mineralizaciji organske snovi,
• dokazovanje dejanskega učinka simbiotske vezave N s prezimno metuljnico na zmanjšanje potreb po gnojenju z N iz mineralnih gnojil naslednji poljščini,
• povečevanje proizvodnega potencial njivskih površin za pridelavo hrane z integracijo dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar zaradi pozitivnih vplivov na rodovitnost tal, biodiverziteto ter ohranjanje kakovosti površinskih in podzemnih voda,
• prenos v dosedanjem znanstvenem delu pridobljenih rezultatov preko učinkovitega povezovanja raziskovalnih in svetovalnih institucij ter kmetov v neposredno prakso.

Pričakovane spremembe

• učinkovita pridelava poljščin tudi ob zmanjšanem vnosu (za polovico ali celo več) N iz mineralnih gnojil na poljedelskemu tipu KMG brez rejnih živali in uporabe živinskih gnojil ter na mešanem (poljedelsko-živinorejskem) tipu KMG z malo rejnih živali oz. živinskih gnojil,
• dokazana količina simbiotsko vezanega in akumuliranega N s prezimno metuljnico in njen doprinos k zmanjšani količini porabljenega N iz mineralnih gnojil pri gnojenju naslednje poljščine,
• boljši pridelovalni in okoljevarstveni učinek pridelave in učinkovitejše povezovanje raziskovalnih institucij, svetovalne službe in kmetov.